Vse o tolmačenju: Zgodovina, možgani pod pritiskom in ozadje poklica

1. Kaj sploh je tolmačenje?

Mnogi med nami pogosto zamenjujejo pojma prevajanje in tolmačenje. Medtem ko se prevajanje nanaša na pisno besedo, kot so prevodi besedil, pogodb in spletnih strani, je tolmačenje izključno ustni prenos govorjene besede iz enega jezika v drugega v realnem času.

Tolmač mora sporočilo ne le jezikovno prevesti, temveč nemudoma ujeti celoten kontekst, ton govornika, kulturne nianse in specifično terminologijo ter vse to vdelati v delčku sekunde, medtem ko posluša že naslednji stavek.

2. Kako je nastalo simultano tolmačenje?

Pred dvajsetim stoletjem je na mednarodnih konferencah prevladovalo zaporedno oziroma konsekutivno tolmačenje. To je pomenilo, da so se dogodki vlekli v nedogled, saj je moral govornik vsakih nekaj minut počakati, da je tolmač podal prevod.

Prelomnica se je zgodila po prvi svetovni vojni in z ustanovitvijo Društva narodov ter kasneje na Nürnberških procesih leta 1945. Takrat je postalo jasno, da zaporedno tolmačenje zaradi ogromnega števila jezikov in časovne stiske preprosto več ne deluje. Prvič so namensko razvili in uporabili sistem z mikrofoni, slušalkami in zvočno izoliranimi kabinami, s čimer se je rodil sodobni sistem simultanega tolmačenja.

3. Kaj se dogaja v možganih tolmača med delom?

Nevroznanstveniki pravijo, da je simultano tolmačenje ena najbolj kompleksnih kognitivnih nalog, ki jih človeški možgani sploh lahko izvedejo. Gre za proces sočasnega poslušanja in govorjenja.

Medtem ko en del možganov posluša vhodne besede v izvirnem jeziku in dekodira njihov pomen, drugi del že oblikuje stavke v ciljnem jeziku. Tretji del hkrati izgovarja besede ter v ozadju neprekinjeno spremlja naslednji miselni sklop govornika. To je glavni razlog, zakaj se morajo tolmači v kabinah menjati na vsakih dvajset do trideset minut, saj po tem času zaradi izjemne mentalne izčrpanosti drastično pade koncentracija.

4. Ali je tolmačenje res med najtežjimi poklici na svetu?

V mnogih mednarodnih raziskavah s področja psihologije dela in ergonomije se konferenčno tolmačenje redno uvršča v sam vrh najstresnejših in najzahtevnejših poklicev na svetu, pogosto ob bok letalskim kontrolorjem zračnega prometa in kirurgom.

Stres ne izhaja le iz hitrosti govora in nepredvidljivih strokovnih izrazov, temveč tudi iz same odgovornosti. Tolmač je most med dvema kulturama, zato lahko napačno prevedena beseda na vrhu diplomatske ali poslovne konference povzroči napačno razumevanje, resen zaplet ali večjo finančno škodo.

5. Katere vrste tolmačenja poznamo?

Glede na potrebe in naravo dogodka ločimo tri osnovne oblike:

6. Kako izbrati pravega tolmača?

Izbira pravega strokovnjaka je ključna za uspeh dogodka. Pri tem je priporočljivo upoštevati tri osnovna merila:

• Izkušnje in reference: Preverite preteklo delo in preverjene reference konferenčnih tolmačev.
• Poznavanje panoge: Medicina, pravo, financiranje ali napredna tehnologija zahtevajo poglobljeno poznavanje strokovnega izrazoslovja.
• Materni jezik: Vrhunski tolmači vedno prevajajo iz tujega jezika v svoj materni jezik.

7. Direktni najem ali sodelovanje prek agencije?

Pri organizaciji dogodkov se pogosto poraja vprašanje, ali je neposredni najem tolmača prek javnega imenika cenejši od sodelovanja prek agencije. Odgovor je odvisen predvsem od obsega in zahtevnosti vašega dogodka.